- Ažurno, natančno in popolno evidentiranje poslovnih dogodkov na podlagi verodostojnih poslovnih listin,
- opazovati poslovne transakcije s kupci in dobavitelji ter osebne odnose zaposlenih na področju nabave in prodaje, ki sodelujejo pri transakcijah,
- fizično varovanje predvsem zalog in drugih vrednejših sredstev,
- ustrezno raven delitve pristojnosti posameznih zaposlenih s poudarkom na analizi nezdružljivosti ter zagotoviti nemoteno delovanje poslovnih procesov v primeru odsotnosti posameznega zaposlenega (vsak proces mora obvladati na zadovoljivem nivoju še en zaposlenec),
- jasne delovne – poslovne in računovodske postopke brez dopustitve izjem.
Na tak način bo poslovanje boljše, v subjektu pa ne bo priložnosti za poneverbo sredstev.
Napaka je nenamerna napačna navedba v računovodskih izkazih, ki se lahko zgodi pri zbiranju in obdlovanju podatkov, pri napačni računovodski oceni in pri napačni uporabi računovodskih načel.
Prevara je vsako nelegalno oziroma kaznivo dejanje, ki je po naravi goljufija, utaja ali izraba zaupanja. Takšna dejanja niso odvisna od grožnje z nasiljem ali fizične prisile. Prevare zagrešijo posamezniki ali organizacije, da bi pridobili denar, lastništvo ali storitve, da bi se izognili plačilu ali izgubi storitev ali da bi varovali osebje ali poslovno prednost.
Značilnosti prevare
Po Mednarodnih standardih revidiranja (MSR), standard pozna napačne navedbe v računovodskih izkazih, ki lahko izhajajo iz prevare ali napake. Odločujoči dejavnik za razlikovanje med prevaro in napako je v namernosti ali v nenamernosti dejanja, ki povzroči napačno navedbo v računovodskih izkazih. Čeprav je prevara širok pravni pojem, se za namene tega MSR revizor ukvarja s prevarami, ki povzročijo pomembno napačno navedbo v računovodskih izkazih. Za revizorjevo sta pomembni dve vrsti namerno napačnih navedb. In sicer napačne navedbe zaradi prevarantskega računovodskega poročanja in napačne navedbe zaradi poneverbe sredstev. Čeprav lahko sumi ali v redkih primerih prepozna pojav prevare, se revizor pravno ne opredeljuje ali je dejansko prišlo do prevare. Po Zakonu o revidiranj je revizorjeva dolžnost varovanja zaupnih podatkov, med drugim, ne velja v primeru, da so podatki o poslovanju podjetja potrebni za ugotavljanje destev v kazenskih postopki in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče, ter tudi če iz podatkov, dejstev in okolišin, ki jih je revizijska družba izvedela pri opravljanju revidiranja, in izhaja utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, v zvezi s katerim obstoji dolžnost podati ovadbo. Koliko je bilo tovrstnih prijav slovenskih revizorjev organom pregona?!
Kreativno računovodstvo je tisti del ali vidik računovodenja in računovodskega poročanja, ki obravnava sporne oblike strokovnega ravnanja izvajalcev računovodskih del. Gre za strokovne in/ali moralno oporečne oblike ravnanja računovodje v subjektu, ki z računovodskim znanjem in veščinami priredi računovodske podatke in poročila in na ta način lahko prikrije dejanske dogodke, procese ali stanja ter poslovne izide. Kadar je uporabnik računovodskih informacij na tej podlagi zaveden, govorimo o prevarantskem računovodstvu (earnings management, creative accounting, pro-forma earnings).
Kodeks poklicne etike računovodij ne dovoljuje zavestnega sodelovanja v nobeni zakoniti ali drugače nedovoljeni dejavnosti in tudi ne v tistih poslovnih aktivnosti, ki mečejo slabo luč na poklic računovodje. Toda kljub temu velja ocena, da veliko računovodij s svojim znanjem, poznavanjem podjetniškega poslovanja in pod pritiski poslovodstva pripomore k podajanju napačne slike o premoženjsko-finančnem položaju subjekta.
